Čvetero čerk, si čisto neenakih,
V harmoničnih je zlogih dveh, in v takih,
Da skup oba ime sta miloglasno.
Imelo kdaj ga žensko bitje krasno,
Ki mu bila je mar' zapoved sveta:
"Spoštuj preserčno mater in očeta!"
Serce junaško tud' mu v persih bilo,
Očeta svoj'ga trinogu je sina smert rešilo.
Nje zgodbi čudni, lepi in preprosti
Gotovo rad si čudil se v mladosti.
Potem ime razderi in čerke vse premeni,
Imena našljega prej tretjo pervo deni,
In v družbo z drugo pervo ji pripelji,
Dodeni zraven zadnjo - pa imaš vse po želji,
Ime prikazni nebne, ki vsak jo rad pozdravlja,
Je večno nova, vsaki dan se nam ponavlja.