Tam na grobu vetrič rože giblje,
V njem prijatel moj ljubljeni spi,
Slavček pa se v vejah rožnih ziblje,
Z milim glasom pesem žvergoli.
Pevaj, drobna, ljuba tica pevaj,
Z mojim združi glas turobni svoj!
Svetu čutnemu ti razodevaj,
Da v tem grobu spi prijatel moj!
Zemlje ruša, dragi! Te pokriva,
Ki tak' verno meni bil Si vdan,
Sladki mir pa duša Tvoja vživa,
Srečen si, ker tir je Tvoj končan!
Več ne gledaš svetne hudobije,
Vsahnjene so Ti za zmir solze,
Čisto solnce rajsko zdaj Ti sije,
Ud nebeške družbe si svete!
Ker pa ljubav z venci lepša grobe,
Ki v njih dragi spavajo serca,
Naj kot znak prijatelske zvestobe
Ta-le pesem Ti v spomin velja.