Lej, upanje hodi pred nami
Od rojstva, da gremo 'z sveta,
Ko tare nas teža na rami,
Nam palico v roko poda.
Kadar se nam sreča oberne.
Da megla pred nami leži,
Nebeški nam raj se odgerne,
Ko upanja luč zagori.
Oh kolikrat te je ranila
Globoko nesreča v serce,
Al vanje ti upa je vlila
I bile so rane cele!
Hvaležen za razne darove
Res človek Bogu naj bi bil.
Al vender ni 'z roke njegove
Od upa nič boljega vžil!