Skip to content
1847–1893

Slovó od doma

Josip Cimperman

Rojstna hiša, hiša mala, Kjer sem pervič vgledal svet, Kjer me mati je zibala, In učila me je pet',

Danes jaz od tebe iti Moram v daljni tuji kraj, In Bog ve, če dano priti Bo mi k tebi še kedaj?

Draga lipa ti dišeča, Ki pred hišo mi stojiš, Doma varhinja cveteča, Danes zadnjič me hladiš!

Gledala me dete malo Kdaj igrat' si pod saboj, Danes sprejmi pa zahvalo, In poslednji pozdrav moj!

Tudi tebe, vert ljubljeni, Zdaj za dolgo zapustim, Delal si veselje meni, Zdaj te drugim izročim.

Moje roke zalivale, Krasne rože, zdaj so vas, Tuje oskerbovale Bodo pa prihodnji čas.

Gozd pri gori tam samotni, V kterem sem sprehajal se, Vir tu bistri in tihotni, Vas oba pozdravljam še!

Vse je za-me pomenljivo, Kar zagledajo oči, Vse me opominja živo Zlatih ur, ki več jih ni.

Lepi dnevi res ste bili, Ki ste tekli kdaj mi tu, Al', mladostni časi mili, Zdaj od vas ni več sledu;

Zginjali ste kakor zora, Ko odpira solncu tir -- Z Bogom hiša, lipa, gora, Ljubi vert in gozd in vir!

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
Slovó od doma · Josip Cimperman · Poetry Cove