Ozri, Neskončni! s stola svitle slave
Se na-me, slabo in ubogo stvar,
Prižgi mi v umu luč resnice prave,
Pomiri v sercu strasti vsak vihar!
Daril mi um, serce daril Si blago;
Da pripeljale pač ti dve moči
Kedaj bi v Tvoje me domovje drago,
Kjer čast se Tebi z veka v vek glasi!
Neznani Ti, Vsevedni! niso boji,
Ki s sercem je nemilo bije um;
Serce se s trudom vklanja volji Tvoji,
In um mi vhaja v derzovit pogum.
Pa sej spoznam, da sad pregrehe 'zvirne
V oboje grenek je zasadil strup,
Da um v prepade sili le preširne,
In serce slabo mi podira up.
Zedini torej, Žar resnice svete!
Moči sovražne v eno blago moč,
Ker rajski mir le tam poganja cvete,
Kjer nima vlade černih dvomov noč!
Ozri, Neskončni! s stola svitle slave
Se na-me, slabo in ubogo stvar,
Prižgi mi v umu luč resnice prave,
Pomiri v sercu strasti vsak vihar!