Že čaka konj me obsedlan,
Nebo je jasno, lep je dan,
Adijo torej, starši vi,
In bratje in prijatelji!
Doma zadosti dolgo bil,
Dobrot sem vaših dosti vžil,
Zdaj pa pogledat grem po svet',
In kmal' domu ne pridem spet.
Če pa me nikdar več ne bo
Spet vaše videlo oko,
Pa na-me, duše ljubljene,
V molitvi se spominjajte.