Kar hoče kdo, rad mu storim,
Doma pa bit' ne morem;
Če prav bi kup zlata dobil,
Doma jaz bit' ne morem!
Še prej, kakor na nebesu
Danica se prikaže,
Odrešim dolgočasne se
In sitne doma straže.
Jaz snamem s stene risano
In svetlo puško svojo,
Pokličem k sebi sultana,
Ki ume besedo mojo,
In hajd čez hrib in pisan dol,
Čez polje in skoz' hosto,
Čez verte ino travnike,
In skoz' smerečje gosto
S pesmo jo urno reževa,
Sledu iskaje serne,
Gorje jej, ko prikaže se, --
Vstreljena koj se zverne!
Izteka tako dan in dan,
Tak' dan za dnevom mine,
Na lovu kratkočasnem mi
Vsa serčna žalost zgine.
Zatorej jaz z veseljem zmir
Na ljubi lov zahajam,
Doma skerbi so, al' skerbem
Najraje jaz uhajam.
Doma še mene bela smert
Težko bo kdaj dobila,
Če pa na lovu sreča me,
Jo puška bo vstrelila!
Kar hoče kdo, rad mu storim,
Doma pa bit' ne morem;
Če prav bi kup zlata dobil,
Doma jaz bit' ne morem!