Draga mati domovina,
Slušaj prošnjo svoj'ga sina,
Ki pred tabo zdaj solzi!
Prosim te za svoj'ga brata,
Ki mu doba tvoja zlata
Ni odperla še oči.
Le za tuje ima hvalo,
Tebe, draga, čisla malo,
Nima za-te kaj solza.
Ljuba mati, al' pustila
Boš ga, in mu ne zdramila
Samo enkrat še serca?
Sej naročje tvoje milo
Ga je skerbno odgojilo,
Bilo tvoje za-nj serce.
Torej smem se še nadjati,
Da mi ljubljena ti mati
Boš obrisala solze.