Nikdar ne bahaj sreče se preveč,
Le malo ur nje solnce svetlo sije,
Oblak nesreče kmali ga zakrije,
In v sercu up ugasne ti bliščeč.
Kar zgolj veselje ti je pred bilo,
Budi ti v sercu žalne zdaj spomine;
Ko svoje sreče gledaš razvaline,
Še zgubo nje občutiš bolj britko.
Vendar obupat' nima ti serce!
Korist nesreča tudi ima svojo:
Le ona skaže svetu ceno tvojo --
V nesreče šoli ur'jo se možje.