Zdaj stoperv vem, kaj bila si mi ti,
Ko sam živim otožne, tihe dni,
Ko tvojega ne gledam svit očesa,
V katerem mi sijala so nebesa.
Zdaj vem, da sem ubog brez tebe jaz,
Ko ne smehlja se meni tvoj obraz:
Tako ve roža, glavo ki poveša,
Če solnca dobrodejni žar pogreša.
Zdaj vem, kaj sladki glas mi tvoj je bil,
Ki upe speče v persih je budil:
Obupa noč me krog in krog obdaja,
Za dvomom dvom mi v temnih persih vstaja.
Zdaj vem, kaj bile tvoje so roke,
Ki so objemale me kdaj zveste,
Kaj slast poljuba tvojega je bila,
Kedar po verti zvečer sva hodila.
Zdaj vem, da sem s teboj izgubil vse,
Priserčno, ljubeznjivo ti dekle!
Če z drugim je veselo serce tvoje,
Naj bi oterpnilo nesrečno moje!