Zajec

V zeljnik je hodil Zajec nad zelje; Praznika nij se Bal ni nedelje.

Kmetič ga nekdaj V zeljniku vgleda, Ravno ko mlado Glavo objeda.

Hudega noče Zdaj mu stvoriti, Le ga pokara: Več ne hoditi.

Zajec ne sluša Tega svarila, Škoda čedalje Večja je bila.

Drugič grozi mu Kmetič ostreje, Puško pokaže Mu iz-za meje.

Zajec ne jenja Delati škode, Misli, odpuščal Vedno mu bode.

Tretjič za mejo Kmetič ga čaka, Zajec spet derzno V zeljnik priskaka.

Poči zdaj puška, Zajec naš pade, Ker nij opustil Grešne navade.

Brat pa mu reče Iz-za germiča: „Mar bi bil pustil Zelje kmetiča!“