Serce moje napolnila
Bridka žalost je hudo;
Ali za-nje tolažila
Se na sveti ne dobo?
Kje prijatelji ste ljubi,
Ki ste bili mi zvesti?
Oj, po vaši bridki zgubi
Serce moje se solzi.
K meni se vernite, mili,
Pokažite spet zvestost,
Prinesite tolažili
Sercu mojemu radost!
Kje si lipa ti zelena,
Ki imel sem tak te rad?
Oj, ti moja zaželjena,
Oj, prinesi svoj mi hlad!
Kam ste tičice zletele,
Ki ste veselile me?
Zdaj zapojte, kakor pele
Kdaj ste sladke pesnice!
Kje cvetice ste premile,
Ki cvetele ste lepo?
Da vsaj enkrat veselile
Cvetjem bi mi še oko!
Kje ste ribice gibljive,
V vodi vira bistrega?
Pokažite, ljubeznjive,
Se v tolažbo mi serca!
Oj, zdaj vse je zapustilo
Mene v bridki žalosti,
Da vsaj enkrat bi topilo
Serce se še v radosti!