„Kako pa jel sternad je peti,
Ki nij znal ko: sterli! sterli!
To bilo komaj bi verjeti,
Da petje svoje promeni.“
Tako so tiči se čudili;
Kar jim naravnost kos pove:
„„Vi malo ste sveta spazili,
Ker vam reči se čudne zde.
Sternad tako pač sam ne poje,
Od penice se je učil;
In penici je pesni svoje
Na jelki ščinkovec delil.
In ščinkovec je tužno krožil,
Ki prej je vedno bil vesel,
Ker slavec je po gaji tožil,
Posnemati ga je začel.““
Na to pa drozek se oglasi:
„Čez naše pevce, brat, jih nij,
Kar eden poje, sto jih kvasi,
Kdor sam ne zna, se pa uči!“