Bratje verli! novo smo srečni dočakali leto, Starim stvorili korak velik v življenji smo spet. Hitro poteka nam čas, zato ga je treba rabiti. Polno, modro, skerbno, slednji trenotek je drag.
Časom hitimo naprej v omiki Slave sinovi! Leto začeto denes nas k delu spet opominja, Bratje, zberijmo moči, truda ne strašimo se! Leto minolo sadu v obilnosti nam je prineslo,
Leto denes novo dalo ga bode še več, Ako bo večji trud in bomo sejali obilo! Glejte, lepo polje je nastalo iz prazne pustine, Kdo pa stvoril je to? Nijso li pridne roke?
Še je tudi pri nas premnogo ledin izorati, Ternja posekati proč, kamna postaviti z njih, Da vsejano potem kalilo, pognalo bo seme. Verlo na delo novo! poguma Slovencu ne manjka,
Moder njegov je um, krepka in močna pa dlan. Enega serca, duha bodimo, neštevni rodovi, Združi nas bratovska vez, sreča objela bo nas, Bogu na čast in Slavi v korist naj vse bo početje!
Kar nam na poti leži dospeti do verha omike, Verzimo si izpred nog, stergajmo graje vezij, Prava pogumnost velja, uniči zapreke kamnite, Treba je iti prej v boj, potlej se venec dobo,
Neotesanost na stran, in pot postane nam gladka! Lepa slovenska je reč in blagi so njeni nameni, Tudi dosegla jih bo, cvetje obeta ji sad. Naše široko polje zibalo se v klasji bo polnem,
Ako porabil ratar modro pomladni bo čas. Kvišku, bratje, pomlad modrici sije slovenski! Blagi moj rod! zaklade imaš ti skrite velike, Koplji do njih pa kreko, našel gotovo jih boš,
Svitla kepa zlata poplati rudarju težave, Delo, nevtrujena moč venča iskrenemu vspeh; Tebi zasvetil bo dan, da visoko boš stal mej narodi! V slogi, bratje, naprej! ker v nji prihodnjest je naša,
Sloga in pravi pogum bodi Slovencu lastnost! Prišel spet setve je čas, trudimo se radi veseli, Srečno bo leto novo, srečni pa bomo mi vsi, Z bogom začnijmo je zdaj in sopet končajmo je z bogom!
Cookies on Poetry Cove