„Oj, malinar moj berdki ti,
Zakaj imaš rosne oči?
Za dnevom dan kolo ti dela,
Pri malinu je hiša bela.
Kako prijazen kraj je tu,
Dolina tiha, raj miru;
Po griči čeda se ti pase,
Vodica doli ti smehlja se.
Za bregom pa duhteča seč
V nedeljo vabi tja te leč;
Veselo je življenje tvoje,
Oj, ko bi tako bilo moje!“
„„Ko bilo res bi, kakor nij,
Ne imel mokrih bi očij;
Življenje mi je tuge polno
In v persih nosim serce bolno.
Brezkončno moje je gorje,
Beseda ga ne odpove;
Živeti skoraj nij mi moči,
Oh, žalosti serce mi poči!
Denes je ravno osmi dan,
Odkar vzdihujem ves solzan;
Ljudje verste se mimo ceste,
A moje nij, ne bo neveste!““
In zdaj pa reci človek še,
V bogastvu sreča da cvete!
Gorja nij večjega na sveti,
Ko serc ločitev preterpeti.