O jezero, ki gozdom si obdano,
Ne vem, če tujca, ki se k tebi vrača,
Poznalo še boš? bila sva domača
Nekdaj, ostalo ti si meni znano.
Ko sem te pervič gledal, je zdivjano
Valovje bilo Eolu igrača,
In v meni strastna se je vila kača,
Življenja čutil sem globoko rano.
Pa izpremenil čas oba je naji,
Prijeten spet pri tebi pokoj biva,
In sladki delajo se ti smehljaji.
Tihotno serce moje zdaj počiva,
Nevesta moja dala v tihem kraji
Roko mi je, samota ljubeznjiva!