Za teboj že hodim dolge dni, nebeski mir!
Serce vedno tebe si želi, nebeski mir!
Trudno je pekočega terpljenja in gorja,
Pridi va-nje, da se okrepi, nebeski mir!
Zjutraj upam, da mi zvečer tvoj obraz
Od serca kragulja odpodi, nebeski mir!
V tebe nadeja me jači, da moško terpim,
Noč obupa me ne oslepi, nebeski mir!
Išče v tihi te samoti serce pač zastonj,
V gaji rožnatem te ne dobi, nebeski mir!
Najti te nikjer ne more, zbežal si s sveta,
Pravljica o tebi le živi, nebeski mir!
Vem pa, da mi dal boš v zvezo sveto ti roko,
Ko mi trudnih vgasne luč očij, nebeski mir!
V zemlje me naročji hladnem boš mehko objel,
In potem ne loči nič vezij, nebeski mir!