Na pot prijazno solnce sije,
In travnik v rosi je bliščeč,
Nad mano se škerjanec vije,
Sladko mi kvišku žvergoleč.
Pred mano pa brenči bučela
Iz rože sreba med sladak,
In slednja stvar je že vesela,
Ker čuti zdaj pomladni zrak.
A tudi v meni sladke čuti
Bude se, kakor vse na dan;
Ko da bi nesle me peruti
Hitim po poti v kraj neznan.