Kamorkoli zre oko,
Vse je oživljeno,
Vse je lepo in mlado,
Kakor prerojeno;
Zlati majnik vse budi,
Rajskih nam prinaša dnij.
Kaže se pri cvetu cvet,
Rožice pa mlade
Krog potresene so spet
Čez gore, livade;
Duh iz njih puhti sladak,
Napolnuje čisti zrak,
Gozd košat že in hladan
Vabi prilizljivo,
V njem pa tičji zbor glasan
Poje ljubeznjivo;
Kdo bi tu ne bil vesel
In iz serca ne zapel?
V gozdu skače bistri vir,
Vije se šumljaje,
Pastirica in pastir
Rajata vriskaje;
Oh, kako sta srečna zdaj,
Zemeljski imata raj!
O mladezen poj, le poj!
Tebi sreča sije;
Deček in deklica svoj
Venec naj si vije!
Zdaj je majnik, zdaj je čas,
Le obhajaj ga na glas!
Vendar stari, tudi vi
Zdaj se veselijte,
Vživajte še svojih dnij,
Reve pozabijte!
Morda majnik drugi že
Najde v krilu vas zemlje.
Vse naj raja, poje zdaj,
Majnik vence vije;
Več ne pride mu nazaj,
Ki ga zdaj ne vžije;
Vse Očeta naj česti,
Ki veselje nam deli.