Pes ovčarski nekdaj sreča
Gladne že volkove tri,
Strah mu je pretresel pleča,
Videl je, da smert preti.
Berž so ga volcje zgrabili
In dejali mu tako:
„Lehko bi te umorili,
Ker nas strojil si močno.
Tega vendar ne stvorimo,
Če pogodbo to spoznaš,
Da te živega pustimo,
K temu nam prisego daš:
Jutri bomo te čakali,
Ko na paši bodeš stal,
Da iz drobnice živali
Tri nam boš izbrati dal.“
Pes obljubil, stvoril to je,
Zraven vsega bil vesel,
Da življenje si drago je
Smertjo treh ovac otel.
Taka tudi je na sveti:
Vse za lastni prid skerbi;
Mnogo mora jih terpeti,
Da se eden veseli.