Kranjska dežela, naj lepša dežela,
Ti domovina naj dražja si mi!
Dokler sem v tebi, je duša vesela,
Ko te zapuščam, oko se solzi.
Kranjske ve gore, naj zaljše ste gore,
Kinč ste prekrasen ve kranjske zemlje,
Ko pozlačeni od svita se zore
Vaši verhovi čarovno blišče.
Kranjske ve reke, prijetno šumite,
Zemljo napajate kranjsko ljubo,
Svojim šumenjem ve Kranjce budite:
Serce za dom naj jim bije gorko!
Kranjsko ti polje, oj, polje ti širno,
Zemlje si kranjske naj večji zaklad!
Kedar na tebi klasovje nemirno
Ziblje ko morje se, Kranjc je bogat!
Kranjska dežela, naj večja dežela,
Ti domovina naj dražja si mi!
Tebi naj pesen se moja bo pela,
Za-te ker moje serce le gori!