Jeruzalem vojščaki razdejali
Nekdaj so Titovi, z njim tempelj sveti,
Ki ga vtemeljil Salomon je vneti,
Da v njem Jehovi v čast so darovali.
Ostanki pa njegovi so ostali,
K podnožji Jude žalostne sloneti,
Vsak petek najdeš v solzah jih terpeti,
Da nijso še Mesije dočakali.
Tako človeku verže v razvaline
Veselja tempelj časi jezna sreča,
Ko moč se v bran jej staviti ga mine.
Ostane up mu stena še stoječa,
Pri kteri v solzah revež plaka, gine,
Misleč, še doba pride mu cveteča.