Pozdravljam serčno te, jezero,
Koko si lepo sinje spet!
Kje tebi še enako ktero
Pokazati zamore svet?
In temni Javornik visoki
Te vedno varuje zvesto,
Pod kterim skriti so iztoki,
Ki nikdar ti ne usehno.
Po sveti govori o tebi
Široko se in vse stermi
Nad čudom, ktero hraniš v sebi:
Zdaj dno se polni, zdaj suši.
Enako ti serce je moje:
Zdaj polno sreče je sladke,
Zdaj prazno, kakor dno je tvoje,
Kedar ti odteko vode!
Obhaja vendar me veselje,
Ko zro oči te, ljubi kraj,
Izpolnjene so vroče želje,
Bog ve, te gledam še kedaj? –