Bog sprijmi te, studenec živi,
Kako sem že te bil željan;
Oj, ti pijača v skali sivi,
Iskal sem tebe že ves dan.
Oj, hladna kaplja, ti zdravilo,
Oslabljenim daš udom moč;
Telo si tu je izpočilo,
Izginil s čela pot mi vroč.
Lehke so mi noge postale,
Lehko mi bije spet serce;
Omlajen sem, ko rože zale,
Ki, vele, v rosi ožive.
Sprejmi priserčno hvalo mojo,
Ker si ljubo me okrepčal,
Na pot spet moram dalje svojo,
Dokler nij mrak še čez nastal.