Bog sprijmi te, prijazna Vesna mlada!
Željna te čakala je že natvora,
S teboj izšla je spet veselja zora,
Lepo zelena hrib sta in livada.
Po tebi nam je zasijala nada,
Da žalost bežati iz serca mora,
Kot se znebi snega pred solncem gora;
Veselje novo zdaj po zemlji vlada.
Kako smehlja nebo se tu nad nami,
Oj! da bi dolgo še ostalo jasno,
Oblaci daleč bili za gorami!
Odmeva petje naj še dolgo glasno,
Morda nas pomlad druga najde v jami;
Radujmo ne nad Vesno tako krasno!