Oj ljubica iz prejšnjih dni,
iz polpozabljenih, jasnih dni,
tako krasna, tako sladka,
nocoj je mimo okna šla.
In moje oko, kot prejšnje dni,
zamišljeno za njo strmi, –
kako bi objel jo pretesno,
kako bi poljubil jo pregorko.
Za njo strmi oko solzno,
in v srcu je meni tako težko, –
pozabila name je bogve kdaj,
a jaz je ne morem vekomaj.