O tebi sem sanjal vse dolge večere,
kako sem te čakal, a tebe ni bilo,
ah, nisi me čula, kako sem te klical, –
in zdaj, zaželena, prišel je čas …
Glej, vse moje rosne, duhteče rože,
nocoj so razpale in v prahu ležijo,
in sonce, to lepo, veliko sonce
ne vrne se nikdar in nikdar več …
Najtišjega zvoka drhteče strune,
ne bledega žarka oddaljene zvezde –
in ti si pred mano … jaz čutim tvoj pogled …
ah, nagni se k meni, objemi me! –
Da položim to trudno čelo
na tvoje ljubeče, mrzle roke –
ah, nagni se k meni, ti zaželena,
ti mirna poslednja noč! …