Visoko tam nad zvezdami
ob oknu bog sloni
in Azraelu, angelu,
otožno govori:
„Oj smrtni angel Azrael,
pogledi na zemljo;
poglej pod nama starca tam,
kako strmi v nebo –
Kako vzdihuje, moli spet:
,Le eno si želim,
popred ko pred obrazom ti
na smrtni dan stojim.
Prelepe tiste dni, gospod,
dočakati mi daj,
ko pošlješ nam na zemljo dol
svoj mirni, jasni raj;
ah, daj mi gledati, gospod,
prelepe tiste dni,
kot sta nam jih oznanjala
Tolstoj in Bellamy …’
Nagiblje se, oj starec moj,
na večer že tvoj čas,
a večno ne živi nihče
kot Ahasver in jaz.
Razpni peroti, Azrael,
poleti na zemljo,
pa z roko svojo žametno
zatisni mu oko …“
In tiho dvoje temnih kril
na zemljo dol hiti …
Visoko tam nad zvezdami
ob oknu bog sloni.