Dočakal zadnji sem naliv svetlobe,
poslednjo mlačev zrelih sončnih snopov
razmršceni lasje odmrlih šopov
leže v skednju luči brez vse tesnobe.
Mlakuže senc so vedno ožje, ožje,
vse tiše žalost v svetlem srcu plivka,
kaj bi z bridkostjo ob slovesu bilka,
zdaj pridi, Smrt, odvrgel sem orožje!