Dočakal zadnji sem naliv svetlobe,
poslednjo mlačev zrelih sončnih snopov,
razmršeni lasje odmrlih šopov
leže v skednju luči brez vse tesnobe.
Mlakuže senc so vedno ožje, ožje,
vse tiše žalost v svetlem srcu plivka.
Kaj bi z bridkostjo ob slovesu bilka?
Zdaj pridi, Smrt, odvrgel sem orožje!