Skip to content
1921–1943

XII

France Balantič

Drhteč v veselju legam na oči, neznana topla slast mi kri prevzema, ne bom izvil se iz božjega objema, zato blagoslovljena kri kipi.

Naj ne preštejem posvečenih dni, moj Oče, naj ljubezen me razvnema in naj bom dolgo dolgo bakla nema, ki potnikom samotnim v noč gori.

Saj sam bridko okusil sem iskanje in vem, kako so ranjena kolena, ki jih ožge nemirna sla ognjena. In Ti si tako dober, saj z menoj

si bil usmiljen, in da zdaj sem Tvoj, Gospod, podaril si mi odpuščanje!

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
XII · France Balantič · Poetry Cove