Pokliči k soncu me na sinji prod,
da vredno tamkaj proslavim Tvoj god,
zgaral sem se za svatovsko obleko,
dlani ko usnje so in ne ko mleko.
Za ples pripraven nisem, sem bolj trd
v obraz, če ne bi sanjal, bil bi grd.
Me ljubiš? Vsaj za norčka me povabi,
da Tvojim vriskal v srečni bom pozabi.
O, kdaj uzrl bom luči Tvojih miz!
Morda še ni raztrgan padcev niz,
tako globoka duše je kotanja.
Morda hudo bo, da še solz bom stradal,
vendar bom s pesmijo srce prebadal,
ukaz Tvoj v krvi k petju me priganja.