Skip to content
1921–1943

VII

France Balantič

Ti veš, da sem samo ubog hudič, veš, kakšnih rož si vdihnil krvi blazni, Ti Bog, ki daš utripati golazni, zardeli češnji, kot da je deklič.

Ti daš, da soncu se razgali grič, zasej se vame in srce izprazni, odreši me sveta, te težke kazni, da bom ostal s Teboj brez vsakih prič.

Na dnu vsega se peniš Ti, si Ti, Ti jezero, neskončno hladni vali, šele pri Tebi vse se umiri. Da boji bi pri Tebi se končali!

Tako sem slab, le up se Te drži, Ti Gospodar si duše in živali.

Cookies on Poetry Cove

We use cookies to remember your language preference and — only with your consent — to learn how Poetry Cove is used. You can change your mind any time.
VII · France Balantič · Poetry Cove