Studencev močnih, čistih sem željan,
rad bi napil se iz sončnega korita
in rad bi, da bi luč bila razlita
čez vso kot ajdov hleb črno ravan.
Povsod pridelek moj je posejan,
kjer brodim z roko po valovih žita –
o naj nikoli se ne prebudita
spet žgoči greh in smrtnoblazni dan!
Ah, da, moj Rog, rad vse trpim menjave,
živim naj reven ali pa brez truda,
samo naj, Dobri, bom kot Tvoja gruda.
Naj pestujem kot deklice glavo
Tvoj mir in kot samotno naj drevo
potapljam v dobre zemlje se vonjave.