Pred njim drhtim kot žrtveni kozlič,
pred hrepenenjem, nožem, ki ubija,
vendar rasto zenice kot brstič,
lepote hrepenenja je gostija.
Razpet sem med slastjo življenja, smrti,
do blaznosti, Lepota, Te bom pil,
v prešernem plesu z mano se zavrti,
ob tvojih nogah čelo bom razbil!
Ti vredna si, da moja kri ti streže,
počakaj, kmalu gležnje oškropi ti,
ne beži kot v daljave modri ptič! - -
Ojoj, Gospod moj, pal sem v strašne mreže,
ni to upor, da nočem Ti služiti,
Ti veš, da sem samo ubog hudič.