Mraz bruha rože na šipe,
bolest v očeh 'se košati,
noč bega srca utripe,
kot pes cvili veter pred vrati.
O, sam sem na ženitnini,
sam v vinu kopljem spomine,
pojo že dan petelini,
sam v vinu kopljem spomine.
Se vrč nekdaj veselil je
z menoj usmiljene roke,
ki segla, nežna ko ivje,
po sad je v veje visoke.
In kot se breskev razkolje,
odprla nama je usta,
Ah, dala nama je usta –
še slast na ustnicah polje.
In vrč nekoč me hladil je,
izmil sledi je poljuba,
sijaj v očeh se skalil je,
odšla, odšla je preljuba.
Zdaj sam sem na ženitnini,
sam v vinu kopljem spomine,
pojo že dan petelini,
sam v vinu kopljem spomine.
Mraz bruha rože na šipe,
bolest v očeh se košati,
noč bega srca utripe,
kot pes cvili veter pred vrati.