V molitev naj se razboli beseda,
pijancu si zaupal ta svoj dar,
med nebom, zemljo sem pojoč ovčar,
zapušča me ovac, oblakov čreda.
O, kakšni prsti so življenje stkali,
pred njim drhtim kot žrtveni kozlič,
Ti veš, da sem samo ubog hudič,
Ti Gospodar si duše in živali.
S poljubom težkim snubiš me povsod
in kličeš k soncu me na sinji prod,
ukaz Tvoj v krvi k petju me priganja.
Berač bi bil brez Tvojega vriskanja,
samo srce imam od vseh stvari,
srce je sadež, ki diši, diši.