Ah, prost sem rok, teh rožnatih verig,
ki so poletje name privezale,
in ustne so poljub na čelo vžgale
kot zapuščenosti sramoten žig.
Jesen je že razparala poletju
nabreklo cajno sadežev in žit
in vse ukral je veter, tat razvpit.
O da preminil v tvojem bi zavetju!