Truden vstal od svatbenega sem obeda,
vrat težita tvojih rok kraljevski kači,
med zobmi kot grenko jagodo me stlači,
naj omami te nocoj pijača bleda!
Da, nocoj telo te moje še tolaži,
jutri sama boš spomine pestovala,
jutri naj bolest ti ustnice ovlaži,
saj potem te žalost kmalu bo izdala.
Odpovem se, bedna, tvojemu vabilu,
naj spet vležem se v krvi usehlo strugo,
nočem teh sokov, našel sem sadje drugo,
ki čolnarju v prepotenem oblačilu
le uteši seganje po zadnjem dnu.
Smrtna sapa, tožnih kit me osvobodi,
vence vse ugrabi z mojega vratu,
golo truplo bom prepustil sveti vodi.