V kapucah blaznosti oznanjevali
so žreci v templjih pogubljenih dni,
da blagoslov raztočene krvi
ne bo počival na glavah drhali.
Prešel sem mrtva mesta in oaze,
okraje vseh cerkva, mošej in shodnic,
povsod je luč krvavih vlažnih podnic
rodovom golim risala obraze...
Joj, zaželel sem prag si samostana,
kjer med beračev starih prazne sklede
položil žejnih ust bi vrč brez dna.
Morda bi ga oplaknile besede,
vabilo k svatbi, ki mi je neznana,
za presvetal obed krvi, mesa?