V molitev naj se razboli beseda,
ki zanjo trgam se s Teboj, moj Bog,
propadlega poberi me v svoj krog,
bolest po Tebi me kot rja razjeda.
Besed Te prosim, da srce odtoči
odvišno kri za davek Tvoj, o Kralj,
za sina, ki je šel za srečo v dalj,
ne prosi siva mati bolj pomoči.
Besed, oj, kot ljubezni je objem,
kot trta močnih: do vseh lin se vzpnem,
kjer sopejo po Tebi žejna usta.
Srce zavrglo mir je delopusta
in vriska, kakor rezgeta vihar -
pijancu si zaupal ta svoj dar.