V molitev naj se razboli beseda,
ki zanjo trgam se s Teboj, moj Bog!
propadlega poberi me v svoj krog,
bolest po Tebi rne ko rja razjeda.
Besed Te prosim, da srce odtoči
odvisno kri za davek Tvoj, o Kralj!
Za sina, ki je šel za srečo v dalj,
ne prosi siva mati bolj pomoči.
Besed, oj kot ljubezni je objem,
kot trta močnih do vseh lin se vzpnem,
kjer sopejo po Tebi žejna usta.
Srce zavrglo mir je delopusta
in vriska, kakor rezgeta vihar –
v pijanost me potaplja ta Tvoj dar!