"Neguden črv, lintver hud. Črv je tako močno zarjul, Da se je ves grad na kup sesul..." Narodna
Kaj bliska se tam in grmi? Kaj zemlja se trese, bobni? V višavi se krešejo strele, Ko sodnji dan vžgati bi htele!
"To dela veliki pozoj, Sin moj, pod Konjiškoj goroj; Sred gore ti jezero plava, A zmaj na dnu jezera spava.
"Železnimi lanci pripet. Tam spava že bogvekaj let; Glav strašnih ima devetero, Očij ima osemnajstero.
"Glav srednja mu nosi zaklad, To krona je, dijadem zlat, V njem demant ogromen iskri se. Ko solnce to v gori žari se.
"No včasi pozoj se vzbudi, In takrat po gori bobni: Grom dela zvenčeča veriga, Blisk pa mu iz demanta šviga.
"Zmaj sanja o starih ti dneh, Ko prežal po hostah je teh; Golt večno je lačni odpiral – Otroke slovenske požiral.
"Oh, metal mu jih je vsak dan Brezsrčni in tuji tiran; Naš narod je zmaju žrtvoval, Graščak nam trdo gospodoval.
"Priklenil pošast je Krsnik, Spasitelj naš, močni svetnik, In da iz gore ne prihruje, O Jurjevem mašnik mašuje...
"Unuki nas tujčevi spet Veliko že davijo let; Vse radi bi nas pokončali, Pozoju nas spet darovali.
"Moj oča tlačan, jaz tlačan, Ti sinko boš v robstvo vkovan; Tlačani na svet se rodimo – Tlačani ga spet zapustimo...
"Ko sila do vrha vskipi – Ti videl te hude boš dni –, Zmaj v gori se znova vzbudil bo, Verige jeklene zdrobil bo!
"Ko sodnji dan grom bo grmel In zmaj bo na svetlo hrumel; Pomagala več ne bo maša, Ne prošnja, molitev ne naša.
"Na nas ne – na vrage pozoj Z vsoj svojoj bo planil močjoj, Z vsem jezerom nanje prihrul bo, S Konjiškoj goroj jih podsul bo."
Cookies on Poetry Cove