Na Sladkem Vrhu po trgatvi v hramu Sodi trije mi stojijo; V junakih starih, hrastovih, kovanih Čudni duhovi tam spijo.
Polnoč. Zadremal baš je gornik trudni: Čuj, iz kleti kaj šumi mu? Šušti, šepeče, siče v sodu prvem – To-le duh bajni golči mu:
"Leži, leži tam polje mi v tujini. Cesta po polji gre bela. Ob cesti krčma mi stoji samotna Krčma ,Pri lipi’ vesela.
"Tovorniki bogati bodo prišli, Zlatov rumenih ti šteli Konjičev iskrih par odpelje mene Z vozom po cesti tja beli.
"Posedalo tam potnikov za mize, Mladičev bode in starcev, Oživljali si ude bodo trudne Z manoj iz svetlih kozarcev..."
Pol spe, napol bede posluša gornik. Sladko v uho to šumi mu! Sušti, šepeče, siče v sodu drugem – Duh ta slovesno golči mu:
"Menihi z mesta prišli bodo pome. V klet me zaprli globoko, O zarji vsaki sakristan bo sivi V cerkev me nosil visoko.
"Menihi pri oltarjih bodo stali, Svete mi čitali maše, Kot kri Spasiteljevo pil bo vsakter Vsak dan iz zlate me čaše?..."
Posluša starec proročanstvo tajno, Divno v uho to šumi mu! Sušti, šepeče, siče v sodu tretjem – Glas pa navdušen golči mu:
"Doma ostanem rajši jaz! Oditi Toži se meni po sveti; Kjer sesal sem mladosti moč iz zemlje. Tu čem sedaj dozoreti!
"Pa pride dan, in hram bo moj oživel, God bo vesel in slavnosten, Iz grl pak oril takrat bode moških Spev se v dolino radosten:
""Bog živi v čašah naših sok ta zlati! Vsa ž njim slovenska nam vina! Bog živi, ki rodi jih, zemljo sveto – Živela vsa domovina!""
Cookies on Poetry Cove