Z močjo čarobnoj spet,
oh, bolj ko kdaj popred,
na tuje, kam, ne vem še sam –
srce me goni v daljni svet.
Kdo naj te krasne dni
v samoti prežedi!
Kaj ni ustvarjen svet zato,
da gledat hodimo ga mi?
Ostanite doma,
ki žal vam je zlata!
A kdor tujine videl ni,
očine ceniti ne zna.