Pomladno,rosno jutro. Sonce plava
v božanskem veličanstvu čez nebo
in s sinje visočine razsipava
mi na zeleni, tihi park zlato.
Sam šetam, sam se po peščeni poti
med palmami in med cipresami . ..
In kakor da obisk jih rani moti,
molče se čudijo drevesa mi. . .
Vse tiho krog in krog. Le slavec peva
v grmovju gostem oljčnem tod nekje;
družici svoji dragi razodeva,
kar vroče čuti nežno mu srce.
In hodim tak, po belih stezah hodim.
In v sanjah ziblje se še temni gaj . ..
Kod, kod popomik zopet danes blodim?
V najlepši atiški sem zašel raj!