Hudo ti, kaj ne je, moj Dunav ponosni
po soteski tesni preriti se tod?
Ob desni, ob levi te skalnate gore
trdo odkazujejo vsednjo ti pot.
Po ogrskih širnih ravninah svobodnih -
kako vse drugače onod pač je prej!
Svobodno razširjaš se tam, kakor hočeš;
kdo upa tam sitnih ti staviti mej?
A tod po Kazanu! ... Gnev tvoj jaz razumem.
razumem bol tvojo in čutim s teboj.
Veš, umu in srcu trinogi nam tudi
odmerjajo cesto pretesni tir svoj ...