Palača dožev, slavni grad,
čarobne ve dvorane!
Pozdravlja nas le votli jek,
posetnike neznane ...
In po dvoranah sem in tja
nas truma se pomiče,
kot da smo prišli, zdi se mi,
častit, kropit – mrliče.
„Kje doži ste mogočni zdaj?“
Tu nekdo zase pravi;
„„Sijaj, bogastvo, slava – kje?““
Popotnik drug dostavi.
A tretji kaže mu z rokoj
po slikah sten in svoda:
„Lepota in umetnost pa
živita že, gospoda!“