O, kak razgled, kak čudovit razgled
odtod čez klasični helenski svet!
Glej, svetlo sinje morje se leskeče
in sonce poljubuie ga žareče.
In tam blešči se Faleron, Pirej . ..
In daleč, daleč Sunijon tam, ej!
In jadrnice kakor čajke bele
peruti svoje hitre so razpele . ..
In tamle pelje črn se parobrod . ..
Za njim vali se dim. . . Kam gre, odkod?
Stojim pred starim templjem na višavi.
Oziram se, oziram po daljavi . ..
Tam plava v morju otok Salamis . ..
In ti, rudečelasa mlada miss,
ne vidis bajevite panorame?
Miss slika tempelj . . . Gledam ji čez rame.
O, to zares bo nežen akvarel!
Aha, zdaj rišeš tisti kapitel!
In tukaj skoz svetišča razvaline
že vidi lisa se neba modrine . . .
Nebo lepo je . . . Vendar se mi zdi,
da lepše tvoje modre so oči . ..
In tu na sredi templja nekdo moli . ..
Pa meni vseč je bolj tvoj laket goli . ..
In lepi tvoj obraz mi bolj je mar
ko tistihle kamnitih stebrov par!
In ljubši ko ves tempelj ta sloveči
lasje so tvoji bujni mi, rudeči . . .
Le slikaj, miss, magari do mraku!
že najdeva kako sama domu. . .