Šumi, Marica, po ravni zeleni,
šumi po raju bolgarskem naprej!
Da jo pozdravljam, to bratovsko zemljo,
glasno povsodi gredoč ji povej!
Šumi, Marica! ... O robstvu li pesem
časov minulih otožno šumiš?
Kar jih kdaj narod tvoj solz je pretakal,
reka vseh tistih ti solz mi se zdiš!
Šumi, Marica, poslej o svobodi,
pesem veselo, zanosno le poj!
Doba verig se in spon ne povrne,
nikdar več sužnik Bolgar ne bo tvoj!